V vrtec Puconci je na knjižno polico priromala ljudska pravljica Lonček, kuhaj. Posebna, zanimiva, neobičajna… Seveda, saj je prišla iz preteklih časov, stoletje nazaj. Takrat so živele še naše prapra babice in prapra dedki. Ti bi nam znali povedati veliko več o tistih časih, a jih žal ni več med nami. Na srečo nam o tem, kako so živeli nekoč, znajo pripovedovati tudi naše babice, saj se je vse prenašalo iz roda v rod. Pa tudi naša pravljica ni kar tako. Če ji pozorno prisluhnemo, izvemo veliko o preteklosti. Med drugim to, da so otroci bili pogosto lačni, revni in so morali pomagati staršem. Časa za igro so imeli zelo malo, vendar so se znašli. Tisto kar šteje pa je v tej pravljici dobrota. Te je naša junakinja imela na pretek. Znala je deliti, pa čeprav samo kos kruha s suho skorjo… Knjigo zapremo, oči naših otrok se svetijo, iskrijo. Verjamemo, da je v njih tista iskrica, ki je prišla naravnost iz pravljice! Vsi jo začutijo, vsak na svoj, otroški način. Od tu dalje pa se pogovarjamo o kaši, ki se je valila skozi vas in so se je najedli vsi do sitega. O dobroti, ki se z dobrim nagradi in o tem, da je bilo otroštvo nekoč vse prej kot to. O tem, da so mnogi sanjali o hrani, kar je danes našim otrokom tuje in nepredstavljivo. O hrepenenju, ki je zmeraj viselo v zraku, danes pa ga je le za vzorec ali pa se je izgubilo in si ga želimo nazaj.
Čez noč so se v vrtec preselili škrati iz preteklosti. Na police igralnic so položili čudne stvari. Prekmursko bi to poimenovali indašnje. Indašnjo lončeno posodo iz katere je jedla vsa družina z lesenimi žlicami, mlinček za kavo, vrč za vodo, čeber za shranjevanje masti, laneni prt. Pa še na indašnje lončnice niso pozabili, saj jih je imela vsaka hiša. V skromne domove je cvetje prinašalo veselje in radost. Mini razstava kuhinjskih predmetov bo v naših igralnicah ostala še nekaj časa; medtem pa se bomo pogovarjali in zbirali stare recepte, morda kaj skuhali in spekli, morda bomo preteklost prenesli tudi na naše dvorišče in postali del nje.
SPOZNAVAMO PRETEKLOST, DA CENIMO SEDANJOST! V sklopu teme smo letos v našem vrtcu z zamikom izvedli tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki nas prav tako spominja na to, kakšno hrano so jedli nekoč in jo radi jemo še danes – zdravo in lokalno pridelano iz našega domačega okolja.
Otroci in vzgojni timi vrtca Puconci
